Razstava

Zadnja sezona modernizma: maj 68 v literaturi in teoriji

Spremljevalna razstava ob mednarodni konferenci »Od maja 1968 do novembra 1989: transformacije sveta, literature in teorije«

7. do 30. november 2019, Atrij ZRC

Avtorji: Marijan Dović, Andraž Jež, Marko Juvan, Alenka Koron

Prevodi v angleščino: Mojca Šorli

Oblikovanje: Boštjan Pavletič, Rostfrei, d. o. o.

Razstavo pripravil Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v sodelovanju z NUK, Slovansko knjižnico, Moderno galerijo, Muzejem novejše zgodovine in Slovenskim gledališkim inštitutom

Otvoritev: 7. november 2019, ob 11. uri

Povzetek

Razstava »Zadnja sezona modernizma: maj ’68 v literaturi in teoriji« je nastala v okviru raziskovalnega projekta o maju 1968 kot spremljevalni dogodek mednarodne konference »Od maja 1968 do novembra 1989: transformacije sveta, literature in teorije«. Tedanja burna dogajanja v slovenski družbi, humanistiki in umetnosti najprej kratko zariše na ozadju globalnega konteksta leta 1968 (Francija, Nemčija, Češkoslovaška, Jugoslavija, ZDA itn.), potem pa se posveti slovenskemu prostoru. Podrobneje predstavi kontekst študentskega gibanja in njegovih osrednjih revij – zlasti Tribune in Problemov, ki sta bili v središču dogajanja na dva načina: po eni strani kot medija, skozi katera so nove, radikalne politične in umetniške zamisli sploh prihajale v slovenski prostor, po drugi pa kot nujno potrebna platforma za objavljanje teoretskih in umetniških produktov mlade generacije slovenskih avtorjev. Osrednji sklop razstave se osredotoča na slovensko neoavantgardno umetnost, ki je v desetletju 1965–1975 doživela izjemen razcvet in kulminirala v večmedijskih in konceptualnih projektih skupine OHO; njena dediščina je dokumentirana zlasti v inovativno zasnovanih zbornikih (EVA, OHO, KATALOG, katalog 2, pericarežeracirep) in posameznih knjigah (ohojevske koprodukcije, zbirka Znamenja). Posebna pozornost je namenjena literaturi, ki so jo v tem obdobju temeljno zaznamovali tokovi reizma, ludizma in konkretizma. Razstava slovensko neoavantgardo, zlasti literarno, prikaže kot presenetljivo obsežen, raznolik, umetniško relevanten in širše zanimiv umetniški in družbeni fenomen.