Znanstvena izhodišča, predstavitev problema in ciljev raziskave

Petdesetletnica svetovnega študentskega in delavskega gibanja leta 1968, ki je zajelo tudi Slovenijo in preostale republike Socialistične federativne republike Jugoslavije, je priložnost, da predlagana raziskava z vidika analize svetovnih sistemov odgovori na odprta vprašanja, ki se v zvezi s tem »antisistemskimi gibanjem« (Arrighi, Hopkins in Wallerstein, Antisystemic Movements, Verso 1989) zastavljajo sodobnim študijem svetovne literature, modernizma in mednarodnih družbenih gibanj 20. in 21. stoletja:

• Čeprav je bilo svetovno politično gibanje študentov in delavcev šestdesetih let 20. stoletja naknadno reducirano na kulturni fenomen (kot opozori Ross, May ’68 and Its Afterlives, U of Chicago P 2002), vloga literature in teorije v teh procesih še ni zadostno raziskana. S primerjavami med jedrom (Parizom) in periferijo (Ljubljana, Zagreb in Beograd) svetovnega literarnega sistema bo projekt raziskal, ali je radikalizem modernistične literature in kritične teorije v šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih študentskim gibanjem pomenil idejno podlago ali pa je šlo za refleksijo teh gibanj oziroma zgolj sočasen pojav. Kakšno je bilo v »dobi teorije« (Adorno) razmerje med kritično teorijo in študentskim gibanjem v evropskem delu jedra in v periferijah? Ali so poleg Sartra in Marcuseja sodobni teoretiki zasedli vlogo ideologov gibanja, primerljivih z Rubinom, Dutschkejem ali Cohn-Benditom? Je med gibanjem in teorijo obstajala distanca? Ali poznejši napadi na maj 68 in francoske (post)strukturaliste vendarle dokazujejo, da sta bili družbena revolta in teorija naddoločeni s skupno strukturo?
• Combes (Mai 68, les écrivains, la littérature, L’Harmattan 2008) pokaže, da so francoska teoretska kritika literature kot meščanske institucije ter modernistični in neoavantgardni eksperimenti (npr. Tel Quel, Internationale situationniste) tvorili podlago francoskega študentskega gibanja. To gibanje se je navdihovalo pri kitajski kulturni revoluciji, katere začetki so prav tako simptomatično povezani ravno s kritiko literarnega. Projekt bo raziskal, ali sta teoretska kritika literarnega in neovantgardistična transgresija literarnosti pomembna tudi na periferiji, določeni z drugačno družbenoekonomsko formacijo. Ali je mogoče potrditi hipotezo, da je interakcije med teoretskim in literarnim diskurzom v Franciji in Sloveniji okvirjala skupna družbena funkcija teh diskurzov – utopija totalne transformacije obstoječega, ki sega od seksualnosti prek produkcijskega načina in mednarodnih odnosov do estetskega?
• S primerjalno analizo pariškega jedra in slovenske ter jugoslovanske periferije bo raziskava poskusila dokazati, da je kot medij pospešenega prenosa inovativnih teoretskih in literarnih praks iz jedra sveta-sistema v periferijo delovalo prav transnacionalno študentsko gibanje.
• Ali je v luči teze Perryja Andersona, da se modernizem vzpostavlja na imaginativni bližini revolucije (»Modernity and Revolution«, New Left Review 1984, št. 144), mogoče zagovarjati tezo, da je svetovno revolucionarno gibanje študentov izoblikovalo novo vrsto modernizma, ki je presegla iztrošeni formalizem? Je v tem pogledu pariška metropola dejansko bistveno drugačna od slovenske oziroma jugoslovanske periferije?

Projekt bo kritično reflektiral historično distanco do zadnje faze modernizma, zato bo upošteval tako mediacijo dominantnih interpretacij maja 68 kakor novejše poskuse njihovega preseganja. Posvetil se bo analizi pogojev, v katerih je bila utopija (tako politična kakor umetniška) še videti mogoča.

• 

• 

• 

Slika 1: Študentski protest v Toulousu, junij 1968 (vir: Wikimedia commons).
Slika 2: Naslovnica revije Tel Quel, poletje 1968: revolucija, literatura in teorija
Slika 3: Študentski protesti – zasedba Filozofske fakultete, Ljubljana, maj 1971 (foto: Edi Šelhaus, vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Pregled in analiza dosedanjih raziskav in relevantne literature

Modernizem prve četrtine 20. stoletja po Jamesonu (A Singular Modernity, Verso 2002) in Andersonu (»Modernity and Revolution«) zaznamujeta odpor do komodifikacije kulture in imaginativna bližina revolucije. Transformativni potencial modernizma naj bi se po drugi svetovni vojni v zahodnih svetovnosistemskih jedrih akademiziral in komodificiral, na periferijah pa izgubljal v zapoznelem posnemanju.

Kot alternativa zahodnocentričnemu pogledu, da so izvor in merilo modernosti zgolj zahodne metropole, se uveljavlja koncepcija pluralnih modernizmov (gl. npr. Geomodernisms, ur. Doyle in Winkiel, Indiana UP 2005; Translocal Modernisms, ur. Santos in Ribeiro, Lang 2008; The Oxford Handbook of Global Modernisms, ur. Wollaeger in Eatough, Oxford UP 2012; Friedman, Planetary Modernisms, Columbia UP 2015). Ker pa ta koncepcija prikriva ideološko in ekonomsko-politično ozadje pluralnih variant modernizma, povrh pa vodi v inflacijo pojma modernizem, bo projekt s primerjalno analizo gradiva poskušal razviti svetovno-sistemski model modernizma. Na Jamesonove zamisli se opira naša hipoteza, da bistva modernizma ne utelešajo niti zahodni centri niti periferije, pač pa asimetrična struktura razmerij med partikularnimi modernizmi znotraj modernega sveta-sistema.

Po Morettiju (Distant Reading, Verso 2013) so periferije svetovnega literarnega sistema prisiljene v kompromis med formo, uvoženo iz Zahoda, ter lokalno tematiko in perspektivo. Moretti nadalje trdi, da je bil modernizem »zadnji ustvarjalni vzgib evropske književnosti« (oziroma, kot je zapisal nekaj let prej v svojih Signs Taken for Wonders [Verso 1983], »zadnja literarna sezona zahodne kulture«). Po njegovem je modernizmu kot zadnji sezoni inovativne evropske literature sledil vzpon postkolonialnih književnosti kot novih glavnih dobaviteljev inovacij v svetovnem literarnem sistemu. Kot je bilo poudarjeno šele nedavno, se je tudi maj 68 navdihnil pri protikolonialnem boju in ga tudi sam podprl. Zato bo predlagani projekt poskusil utemeljiti, da je svetovnemu antisistemskemu gibanju študentov (iščočih zavezništvo z delavstvom) vendarle uspelo revitalizirati modernizem, ki je znotraj estetskega prav tako antisistemski tok. To trditev bo projektna skupina natančneje raziskala z usmeritvijo pozornosti na periferne modernizme, kakršne so slovenske neoavantgarde in modernizem. Preverila bo hipotezo, ali je prostor zadnje sezone modernizma ravno periferija s svojim singularnim kompromisom s tujimi formami. Ali ni morda ta periferija revitalizirala globalnega modernizma z lokalnimi neoavantgardnimi praksami in teorijo (npr. skupina OHO ali Žižek)? Projekt izhaja iz hipoteze, da je zadnja sezona modernizma obdobje, ko se je periferna Slovenija znotraj socialistične in neuvrščene Jugoslavije prek svetovnega študentskega gibanja sinhronizirala z jedrom in tako realizirala inherentno težnjo modernizma.

Če se za namen te predstavitve omejimo le na knjižno izdane študije o maju 68, jih lahko glede na težišče predlaganega projekta razdelimo na tri sklope: a) svet, b) Jugoslavija in c) Slovenija.

A) Dobro je znano, da maj 68 pomeni transformativno družbeno-politično in kulturno gibanje svetovnih razmerij. Izbruh njegovih nepredvidljivih in na videz anarhičnih energij sta izkusila tako kapitalistični Zahod kakor socialistični drugi svet. Maj 68 in njegov poznejši razvoj v zgodnjih sedemdesetih letih sta bila razmeroma dobro dokumentirana in raziskana že vsaj od desete obletnice dogodkov naprej. Več nacionalnih zgodovin je preučilo dokumente o njem, pri čemer so se izogibale mitologizaciji in revizionističnim obsodbam; Berglieb npr. v 1968: Literatur in der antiautorären Bewegung (Suhrkamp 1993) natančno predstavlja vire o revolti v Zahodni Nemčiji ter vlogo literarnih intelektualcev, kritičnih teoretikov in filozofov.

• 

• 

• 

Slika 4: Študentski protest pred uradom državne radiotelevizije (ORTF) v Toulousu, junij 1968 (vir: Wikimedia commons)
Slika 5: Oklepniki na glavnem trgu v Mexico Cityju l. 1968 (vir: Wikimedia commons)
Slika 6: Protesti proti vojni v Vietnamu v Zahodnem Berlinu l. 1968 (vir: Wikimedia commons)

Toda obstoječe pisanje o maju 68 se v veliki meri osredotoča na Pariz in Francijo, zlasti na razmerja med študentskim gibanjem, univerzo in kontrakulturo. V diskusijah o francoskih dogodkih je dragoceno spremembo težišča predlagal Combes. V svoji knjigi Mai 68, les écrivains, la littérature (L’Harmattan 2008) pazljivo prikaže, kako so miselno ozračje maja 68 oblikovali spori v in o literaturi. Predlagani projekt se bo oprl na Combesov uvid, da so transformacije literarnega (reflektirale so se tako v literaturi kakor v teoriji) prispevale pomembno razsežnost k revolucijskemu vzgibu študentskega gibanja.

Prvotni fokus na Franciji in Parizu se je vsaj od dvajsete obletnice maja 68 razširil v globalno perspektivo. To razširitev sta dosegla zlasti wallersteinovska analiza svetov-sistemov in knjiga Rossove May ’68 and Its Afterlives (U of Chicago P 2002). Svetovnosistemski pristop k maju 68 ponazarjajo Arrighi, Hopkins in Wallerstein v svojih Antisystemic Movements (Verso 1989) in v spisu »1989, the Continuation of 1968« (Review 1992, št. 2). Maj 68 razumejo kot eno od zgolj dveh svetovnih revolucij: tako kakor je bilo leto 1848 spodletela vrnitev k l. 1789, a v svetovnem merilu, tako je bilo 1968 spodletela, a svetovna vrnitev k 1917; tako kakor je 1848 institucionaliziralo izvorno levico kot pripravo na 1917, je 1968 institucionaliziralo novo levico kot pripravo na 1989. Po tej razlagi je revolucija leta 1968 kot veliko antisistemsko gibanje stremelo k preoblikovanju sveta pod hegemonijo ZDA (v hladni vojni se je konfrontirala s socialističnim blokom), in to onkraj institucij »stare levice« oziroma proti njim. Zato je na videz anarhična politična praksa mlade generacije, ki je dajala prednost spontanosti, tako navdušeno sprejela kontrakulturo (tj. nekonvencionalno, protimeščansko in dionizično vedenje v vsakdanjosti in estetiki), opazno drugačno od moralnega »purizma« starih levičarskih revolucionarnih strank.

Do l. 2002 je »objektivistično« stališče sveta-sistema dopolnila Rossova s »subjektivističnim« glediščem politične subjektivizacije. Tudi njena knjiga zavrača hladnovojno recepcijo maja 68 kot zgolj generacijske kontrakulturne revolte, tako da razširi prostorsko-časovno perspektivo. Medtem ko wallersteinovska razširitev sledi Braudelovi longue durée, pa Rossova v svoji razširitvi sledi Foucaultovi arheologiji vednosti.

Takšna razširitev dogodkovnega (événementiel) v smer konjunkturnega (conjoncturel) omogoči ne le demitologizacijo kontrakulture, temveč tudi konceptualizacijo kulture kot takšne. Medtem ko so wallersteinovci in Rossova dosegli prvo, so očitno zanemarili drugo. Resda so oboji uspešno razširili perspektivo čez dogodek kontrakulturne eksplozije, a so še vedno kulturo nasploh opazovali skozi dogodkovno perspektivo. Predlagani projekt bo zato zavzel novo, razširjeno gledišče in ga uporabil za motrenje kulture maja 68. V ta namen se bo oprl na novejše študije, ki se že same vračajo k Braudelu in Foucaultu, da bi pokazal, da omogočajo diskusijo moderne kulture s položaja konjunkture; na ta način sta Braudela nedavno ponovno prebrala Casanova in Moretti, Foucaulta pa Rancière. Skupaj z novim pristopom h knjigam, kakršni sta Cautejev The Year of the Barricades (Harper & Row 1988) in zbornik Les années 68 (Complexe 2000), bo to našemu projektu omogočilo konceptualizacijo kulture in umetnosti prek fokusa na njuno družbeno vlogo v revolti l. 1968 v Jugoslaviji in Sloveniji.

B) Ker sta Jugoslavija in posebej Slovenija v središču našega projekta, so kritične raziskave Jugoslavije naslednja,vmesna stopnja v stanju raziskav. Teh študijev so se lotili Klasić, Jakovljević, Djurić in Šuvaković, Kanzleiter in Stojaković ter drugi. Klasićeva knjiga Jugoslavija i svijet 1968 (Ljevak 2012) pokaže, da je bilo jugoslovansko študentsko gibanje specifično zaradi edinstvenega geopolitičnega in ekonomskega položaja neuvrščene in samoupravne Jugoslavije, čeprav se je obenem vključevalo v globalno gibanje prek svojih oblik (npr. študentska zasedba, sit-in, alternativna univerza) in zahtev (npr. družbena enakost). Druga avtorska knjiga o jugoslovanskem l. 1968 je Jakovljevićeva Alienation Effects (U of Michigan P 2016). Avtor povezuje jugoslovanske performativne umetnosti s samoupravljanjem te države. Prizadevanja za demokratizacijo umetnosti in ekonomije so vodila v kulturo, ki jo je težko klasificirati. S tega vidika so za Jakovljevića študentski protesti 1968 le zgodnji primer te kulture. Med zborniki je Djurićev in Šuvakovićev Impossible Histories (MIT P 2003) prvi vplivni pregled jugoslovanskih umetniških eksperimentov od avantgard do neoavantgard. Sodelavci zbornika dokazujejo, da je preplet avstro-ogrskih, francoskih, nemških, italijanskih in turških vplivov dal jugoslovanski avantgardi poseben značaj, drugačen od tistega pri drugih vzhodnoevropskih avantgardah, k temu pa je prispevala pa tudi posebna pot povojne Jugoslavije. Ne nazadnje se Kanzleiter in Stojaković v 1968 in Jugoslawien (Dietz 2008), zborniku ob štirideseti obletnici maja 68, lotita jugoslovanskega primera kot opazne vrzeli v mednarodnem preučevanju teh dogajanj. K ireduktibilnosti jugoslovanskega primera, kjer je bila vladajoča stranka edina oblastna moč na svetu, ki je demonstracije dojemala tudi kot nadaljevanje svoje lastne politike, ta zbornik pristopa iz perspektive jugoslovanskega gospodarskega samoupravljanja in geopolitične neuvrščenosti.

• 

• 

• 

• 

Slika 7:Protesti študentov proti zasedbi ČSSR, Ljubljana, 1968 (izrez; foto: Svetozar Busić, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Slika 8: Protest študentov proti hrupu na Aškerčevi cesti, Ljubljana, april 1971 (izrez; foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Sliki 9 in 10: Študentski protesti – zasedba Filozofske fakultete, Ljubljana, maj 1971 (foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Predlagani projekt bo razprl Klasićev fokus na Beograd z večjim poudarkom na razmerje federalne prestolnice do Ljubljane in Zagreba. Razširil bo tudi Jakovljevićev okvir, saj bo performativnim umetnostim dodal literaturo, ekonomskemu samoupravljanju pa geopolitično neuvrščenost. Naš projekt se bo tudi vrnil k temi Impossible Histories, a z dodane perspektive svetovnih sistemov in svetovne ekonomije. Ne nazadnje bo projekt poglobil pristop, ki ga je vpeljalo delo 1968 in Jugoslawien, tako da se bo osredotočil na Slovenijo in analiziral še raven jugoslovanskih umetnostnih praks.

C) Čeprav si slovenska literarna zgodovina še ni zastavila vprašanja, kako so modernistična literatura, neoavantgardni teksti, kritična teorija in literarni mediji oblikovali jugoslovansko študentsko gibanje 1968–72 in kako je to oblikovalo njih, je za namene predlaganega projekta vendarle na voljo nekaj knjižnih obravnav slovenskega maja 68. L. 1982 je skupina družboslovcev, ki so sodelovali v študentskem gibanju, objavila zbornik Študentsko gibanje 1968–72 (ZSMS 1982), ki ima po temeljitem predgovoru vsebuje anotiran izbor tekstov, objavljenih v letih 1968–72 v slovenskih študentskih časopisih in drugih glasilih; gre za še vedno najuporabnejši dokument slovenskega študentskega gibanja od njegove sindikalistične faze prek radikalizacije v smeri globalne politike do končnega razhoda z literarno-umetniškim krilom gibanja. Ta zbornik in obdobje, ki ga pokriva, sta tudi v težišču Mihevčeve knjige Ključ je v naših rokah! (Univerza 2008), posvečeni vplivu študentskih protestov na univerzitetno politiko. Ne nazadnje omenimo Ramšakovo disertacijo Oporečništvo v samoupravnem socializmu (2013), ki je pred knjižnim natisom in se posveča slovenskim disidentom v socialistični Jugoslaviji, pri čemer temeljito obdela tudi študentsko gibanje 1968–72 v Sloveniji in preostali Jugoslaviji. 

Na podlagi Študentskega gibanja 1968–72 bo naš projekt izluščil in analiziral glavne literarne in umetniške pojave gibanja, ki so še posebej značilni za drugo, radikalno in internacionalistično fazo. Na ta način bo projekt tudi dopolnil Mihevčevo knjigo, ki ji manjka kulturna razsežnost. Ne nazadnje bo predlagani projekt dodatno prispeval k temi slovenskih oporečnikov, saj Ramšakova disertacija in knjiga, ki je pred izidom, pozivata k preučevanju literature in gledališča kot medijev jugoslovanskih disidentov. Na teh temeljih bo naš projekt preučil slovenski literarni modernizem znotraj transformativne zgodovinske konjunkture l. 1968 in iz svetovno-sistemske perspektive; na presečišču literarnega in ekonomskega sveta-sistema bo analiziral politične dogodke, kontrakulturo, literaturo in teorijo v Sloveniji kot primeru (pol)perifernega razvoja.

Podroben opis vsebine in programa dela raziskovalnega projekta

V zadnjih petdesetih letih so maj 68 kot globalno najpomembnejše antisistemsko gibanje prikazovali pretežno kot svetovni upor študentov in delavcev proti državno vodeni industrijski družbi, značilni tako za hegemonijo ZDA kakor za sovjetsko alternativo. To revolucijo so navadno povezovali na eni strani z državami NATO, kakršna je Francija, na drugi strani pa s članicami Varšavskega pakta, kakršna je Češkoslovaška. Toda maj 68 je močno odmeval tudi v Jugoslaviji, ki ni pripadala niti NATO niti Varšavskemu paktu, pač pa je bila voditeljica gibanja neuvrščenih, globalnega poskusa alternative obema geopolitičnima blokoma. Jugoslavija (in Slovenija kot njen konstitutivni del) je torej redek primer maja 68, ki presega kritiko hladnovojnega statusa quo: kritika ZDA in ZSSR je bila v Jugoslaviji vselej že uradno stališče oblasti, eksperiment delavskega samoupravljanja, uveden dve desetletji pred 1968 in opuščen dve desetletji po tem letu, pa je bil izziv fordistični industrijski družbi, skupni kapitalističnemu Zahodu in realsocialističnemu Vzhodu. Kaj je torej v državi, kakršna je bila Jugoslavija, sploh lahko bil predmet kritike v letu 1968 in po njem?

Predlagani raziskovalni projekt bo postavil to vprašanje na podlagi izhodiščne hipoteze, da se je kritika, ki jo je izrekal ali navdihnil maj 68, v Sloveniji (domnevno najbolj »zahodnjaški« republiki socialistične Jugoslavije) izraziteje kakor drugje premestila s političnega polja na polje kulture in literature. Ker so se protiimperialistične zahteve gibanja leta 1968 v veliki meri ujemale z uradno jugoslovansko zunanjo politiko, so se namreč jugoslovanski protestniki osredotočili bolj na Jugoslavijo kakor na hladno vojno, v Jugoslaviji pa so se namesto kritične ekonomske analize raje lotevali splošnejših kulturnih problemov družbene neenakosti (v univerzi in zunaj nje). Neenakost je izvirala iz reformističnih prizadevanj vladajočih komunistov, da bi socialistično samoupravljanje križali z načeli zahodnega tržnega gospodarstva. V Franciji ali denimo ZDA je bila kontrakultura, ki je leta 1968 spremljala splošne stavke in študentsko revolto, sicer zelo vidna razsežnost gibanja, a se je tudi hitro komodificirala (kar so opazili denimo analitiki svetovnih sistemov in Ross, May ’68 and Its Afterlives); v istem času pa je ta kontrakultura v Jugoslaviji, kjer so bili študentski protesti odmevnejši od delavskih stavk, očitno imela osrednejšo vlogo (prim. Klasić, Jugoslavija i svijet 1968). Tako so razmeroma pomembne vloge dobili modernistična literatura, kontrakultura, neoavantgardne skupine, manifesti pa tudi filozofija in kritična teorija, tj. ključni kulturni mediji tega obdobja. S pomočjo mednarodnega študentskega gibanja so se v Jugoslaviji uveljavile radikalne modernistične prakse iz Pariza in drugih metropol svetovnega literarnega sistema, v katerih je kritika meščanske politike in ekonomije pa tudi estetike, literature in spolnosti povezala literarne inovacije modernizma iz zgodnjega 20. stoletja s kritičnim teoretskim diskurzom, ki se je prav v šestdesetih letih porajal iz dekonstruirane evropske filozofije.

• 

• 

• 

Slika 11: Problemi 1970 – Programirana umetnost
Slika 12: Iz novosadskega študentskega časopisa Index (18. 10. 1968): prevod manifestov slovenske neoavantgarde
Slika 13: Objekt OHO – 2 pesmi (1966; vir: Moderna galerija, Ljubljana)

Iz šestdesetih let izvirajo tudi mnogi od mednarodno najbolj uveljavljenih opusov Jugoslovanov (body-art Marine Abramović, konceptualizem OHO-ja, film črnega vala, Šalamunova poezija). Skupaj z estetskimi tokovi z drugih prizorišč pol-periferije svetovnega sistema (zlasti z latinskoameriškim boomom) so ti in podobni pojavi v veliki meri revitalizirali modernizem, ki je bil dotlej omejen zlasti na Evropo in na forme, kakršna je novi roman (gl. Anderson, »Modernity and Revolution«). Tej, zadnji fazi evropskega modernizma sta v jedru sistema sledila postmodernizem v estetiki in neokonservativizem v politiki, pri čemer so se mnogi protagonisti maja 68 prelevili v »nove filozofe«, tj. kritike socializma in revolucije ter apologete liberalizma in človekovih pravic. V Sloveniji in drugih jugoslovanskih republikah pa so zadnji sezoni modernizma sledili partijska ukinitev liberalnih reform, družbenoekonomska in kulturna kriza samoupravnega eksperimenta, krvav razpad države in nastanek neodvisnih držav naslednic. V osamosvojenih državah, ki so postale del EU ali pa so na poti v EU, se je modernizem imuniziral, saj je bil sprejet v državne umetniške institucije. Takšen izid zadnje sezone modernizma tvori ozadje, na katerem se izkaže, da je svetovno študentsko gibanje radikalni modernizem šestdesetih let tesno povezalo s strukturami vsakdanjega življenja, a na način, da je v teh strukturah deloval kot utopična alternativa.

• 

• 

Slika 14: Naslovnica kataloga razstave Information (Museum of Modern Art, New York, poletje 1970), na katerem se je predstavila slovenska skupina OHO
Slika 15: Milenko Matanović: Interkontinentalni projekt Amerika – Evropa (iz kataloga Information; vir: Moderna Galerija v Ljubljani)

Dogodki, ki jih metonimično označuje izraz maj 68, so odmevali tako v častitljivih dvoranah Sorbone, kjer so študentke in študenti izobešali svoje rdeče in črne zastave, kakor na vrhovih Himalaje, kjer je najslavnejši plezalec svojega časa nehal izobešati nacionalno zastavo, potem ko je izvedel za te dogodke. Protestniki so postali tako brezimni industrijski delavci južne Francije kakor že tedaj razvpiti študentski voditelji v Parizu; gibanje je zajelo tako študente v Mehiki kakor delavce v Italiji, študente tako Univerze Columbia kakor Državne univerze Južne Karoline. Toda teh dogodkov niso odobravali niti liberalni niti socialistični režimi; dogodke so zavračali tako nepopravljivi humanisti (Adorno) kakor izzivalni antihumanisti (Lacan). Glede na to izjemno razsežnost dogodkov pa je še bolj nenavadno, da sta bila tako pomembna segmenta kulture, kot sta literatura in kritična teorija, doslej razmeroma zanemarjena v raziskavah maja 68, saj se te omejujejo predvsem na politiko in ekonomijo.

To sta torej glavna problema, ki vznikneta, ko k maju 68 pristopimo z gledišča Jugoslavije. Prvič, zakaj je bil vpliv maja 68 tako velik v državi, ki je zavračala tako zahodno hegemonijo kakor njeno vzhodno alternativo, če pa je bil maj 68 predvsem kritika obeh geopolitičnih blokov? Drugič, zakaj literarne, filozofske in splošne kulturne razsežnosti maja 68 stopijo v ospredje šele tedaj, ko se osredotočimo na družbo, kakršna je bila slovenska v okviru neuvrščene socialistične Jugoslavije, če pa je maj 68 vplival na vse družbene sfere vsepovsod po svetu?

Z ozirom na cilje predlaganega projekta bodo raziskani sklopi slovenskih tekstov in kontekstov med 1965 in 1975, navedeni spodaj, pri čemer bo vsak sklop primerjan z razvojem v Parizu kot jedru svetovnega literarnega sistema in v drugih središčih Jugoslavije kot vmesne periferije (Beograd, Zagreb itn.):

A. Literatura

• Teksti: študentski bilteni, periodika (Tribuna, Problemi itn.), manifesti, avantgardistični zborniki (Pericarežeracirep, Katalog, Edicije OHO itn.), knjižne zbirke (Znamenja itn.), knjižne izdaje v samozaložbah in državnih založbah, literatura na Radiu Študent;
• recepcija in medbesedilna obdelava metropolitanskih modernističnih form in tematik v Sloveniji (dadaizem in nadrealizem, novi roman, Tel Quel, konkretna poezija, letrizem, situacionizem, land art itn.);
• fokus: literarna in transliterarna produkcija neoavantgardnih skupin (OHO, Katalog, Nomenklatura idr.) in posameznikov (Kermauner, Šalamun, Hanžek, Geister, Svetina, Švabić, Jovanovič, Rupel, Zlobec, Filipčič, Zagoričnik, Chubby, Dekleva, Detela, Gajšek idr.) v primerjavi s francoskim (post)strukturalizmom, situacionizmom, Tel Quelom in novim novim romanom.

• 

• 

• 

Slika 16: Iztok Geister (skupina OHO), teoretsko-literarni hibrid, Problemi – Katalog, 1968
Slika 17: Naslovnica Tribune (17. 6. 1968)
Slika 18: Naslovnica Tribune (21. 1. 1972)

B. Kritična teorija

• Teksti: periodika (Problemi, Tribuna itn.), knjižne zbirke in posamezne knjige;
• recepcija, vpliv in odmevi filozofsko-teoretskih smeri: marksizma (od Marxa do Maa); Djilasa in jugoslovanskih »praxisovcev«; vidnih vodij in intelektualcev mednarodnih študentskih gibanj (Rubin, Dutschke, Cohn-Bendit, Sartre, Marcuse idr.); francoskega strukturalizma; italijanskega operaizma in avtonomizma;
• fokus: periferna Ljubljana kot rojstni kraj teorij, ki so razvile matrice iz francoske teorije in se kmalu mednarodno uveljavile (ljubljanska šola lacanovske psihoanalize: Žižek, Dolar, Salecl, Močnik, Rotar, Skušek idr.).

C. Kultura in kontrakultura

• Študentska kultura, hipiji, alternativna univerza, teach-in; rockovska in potrošniška kultura; fordistična delavska kultura, evropski protodisidenti;
• fokus: študijski obiski slovenskih intelektualcev in pisateljev v Parizu in ZDA kot vstop v modernizacijo in vesternizacijo (med levičarskim radikalizmom in klasičnim liberalizmom).

D. Refleksije in spomini na maj 68 v literaturi in teoriji

• Narativizacija dogodkov v fikcijski prozi in dramatiki med izkustvom in spominom, med mitologijo in distanciranjem (Ruplov Tajnik šeste internacionale, Švabićev Šund roman, Jovanovičev Igrajte tumor v glavi, Dolenčev Vampir z Gorjancev, Deklevova Oko v zraku in Pimlico itn.);
• tradicija maja 68 v teoriji civilnodružbenih gibanj osemdesetih let (radikalna levica, borci za človekove pravice, feministke, LGBT, ekologi itn.);
• fokus: v kaj sta se spremenila maj 68 in njegov transformativni vzgib v obdobju postmodernizma, postkomunizma in neoliberalizma?

Besedila raznih vrst, omenjena zgoraj, bo projekt preučil z rabo kvalitativnih metod (kritične interpretacije in natančnega branja) in kvantitativne analize podatkov, pridobljenih iz tekstnega korpusa. V ta namen bo projekt sestavil in z najnovejšimi pristopi digitalne humanistike analiziral arhiv slovenske literarne in teoretske produkcije obdobja od 1965 do 1975. Najprej bodo pregledane obstoječe digitalne kopije študentskega tiska, ki so javno dostopne v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib), da se bo izoblikoval izbor relevantnih tekstov. To so besedila, ki so na dogodke 1968–72 vezana tematsko, referenčno ali prek kontekstov njihove produkcije in objave. Projektna skupina bo ta izbor bibliografsko popisala, razdelila v ločene iskljive tekste, jih opremila s temeljnimi metapodatki in analitičnimi oznakami ter shranila v digitalnem repozitoriju. Z aplikacijo, ki temelji na tehnologiji XML, bo generirana spletna predstavitev podatkov iz besedil za njihov dinamični prikaz in analizo po posameznih kategorijah (zvrst, avtor, spol, generacija, datum itn.). Poleg tega bodo skenirane in pretvorjene v iskljivi format še druge relevantne publikacije, ki niso zajete v dLib. Formiranje digitalnega arhiva pa ne bo samo sebi namen, temveč bo služilo kvalitativni in kvantitativni analizi korpusa. Pri tem bodo v ospredju vprašanja transformacij v štirih različnih, a tesno povezanih družbenih sferah:

• v državnem in literarnem jeziku: projektna skupina bo izhajala iz hipoteze, da šestdeseta leta 20. stoletja zaznamuje pomembna jezikovna sprememba v modernih literarnih kulturah, zato bo prepoznavala simptome razsrediščenja literarnega jezika (utemeljenega na nacionalnem literarnem kanonu): pričakovani ključni simptom je porast rabe elementov in struktur, izposojenih zunaj literarnega in nacionalnega, zlasti iz sociolektov, slenga, manjšinskih jezikov, zgodovinskih in dialektalnih variant slovenščine in iz tujih jezikov (južnoslovanskih jezikov, angleščine, italijanščine, nemščine); posebna pozornost bo posvečena detekciji vznikanja t. i. ženskega pisanja (écriture feminine) v tekstih iz projektnega arhiva;
• v razmerju med literaturo in vizualnimi umetnostmi: na podlagi hipoteze, da šestdeseta leta zaznamuje začetek prevlade vizualnih medijev nad tiskom, bo projektna skupina preučila delež, semantiko in sintakso nejezikovnih, ikoničnih tekstov in vizualno-literarnih hibridov v tisku (»Kritik der Bleiwüste« [kritika golega tiskanega teksta] in rastoča prevlada vizualnega v nemških teoretskih publikacijah okoli l. 1968 je pritegnila pozornost tudi Felschu v Der lange Sommer der Theorie [C.H. Beck 2015]);
• v generacijski strukturi javne sfere: s hipotetičnega izhodišča, da je za konjunkturo l. 1968 značilno formiranje študentov kot novega političnega subjekta v javni sferi, bo projektna skupina ocenila zastopanost različnih starostnih skupin avtorjev, ki se pojavljajo ali so omenjeni v projektnem arhivu serijskih publikacij;
• v patriarhalnih strukturah povojne družbe in ženski emancipaciji: ker je revolta l. 1968 sovpadla z drugim feminističnim valom in porodila več poznejših civilnodružbenih gibanj, med njimi feministično in LGBT, bo projekt pridobil kvantitativne podatke o zastopanosti avtoric in feminističnih tem v projektnem korpusu.

Projekt bo metodološko zasnovan interdisciplinarno. Pristope in izsledke sodobne analize svetovnih sistemov bo povezoval s sodobnimi študiji modernizma in svetovne literature, predvsem s tistimi, ki so se sklicevali na analitike svetovnega sistema in ki so svetovno-sistemsko perspektivo in njena orodja prilagodili potrebam literarne vede. Na ta način bodo raziskave ekonomske zgodovine (Wallerstein, Arrighi, Hopkins in drugi analitiki svetovnih sistemov) omogočile identifikacijo relevantnih analogij med raznimi centri revolte leta 1968, ne da bi se bilo treba nujno opirati na hladnovojne opozicije. Novejše študije svetovne literature (Casanova, La République mondiale des Lettres, Seuil 1999; Moretti, Distant Reading, Verso 2013; Beecroft, An Ecology of World Literature, Verso 2015, idr.) in drugi literarnozgodovinski teksti, ki analizo svetovnih sistemov prilagajajo literarni vedi, bodo predlaganemu projektu pomagale konkretizirati gledišče svetovnih sistemov za namene raziskovanja svetovne literature.

Na tej podlagi bo projekt zbral zadevno literarno gradivo ob upoštevanju relevantnih smeri sodobnih študij modernizma in digitalne humanistike; zbrano literarno gradivo strukturiral ob upoštevanju polisistemske teorije in teorije intertekstualnosti; se osredotočil na literarno in splošno kulturno prizorišče jugoslovanskih šestdesetih in sedemdesetih let ob upoštevanju razvijajočih se kritičnih študij Jugoslavije; in navsezadnje analiziral in interpretiral izbrane literarne in teoretske tekste ob upoštevanju najnovejših študij v okviru posameznih nacionalnih filologij, zlasti slovenistike.

Upravljanje projekta in časovna razporeditev

Vodja projekta bo dnevno organiziral in upravljal delo projektne skupine s pomočjo skupne spletne platforme (Dropbox, Google Docs) in rednih delovnih sestankov vsake tri mesece.

Karierno uravnotežena sestava in številčnost projektne skupine ter njena vpetost v programsko skupino inštituta omogoča zadostno mero prožnosti, ki v primeru tveganj (npr. bolezenske odsotnosti) zagotavlja realizacijo projektnih ciljev.

Glavne naloge projekta so razvrščene v skladu z naslednjo časovnico:

1. Pripravljalno delo v slovenskih knjižnicah in arhivih ter raziskava elektronske biblioteke dLib: nabor primarnih virov, ki so bili izdani v letih 1965–75 in so tematsko, produkcijsko ali medijsko povezani s študentskimi gibanji v Sloveniji v letih 1968–72 (knjižne izdaje, časopisi, revije, bilteni, drobni tisk); izdelava bibliografije relevantnih tekstov tega obdobja. (Meseci 1–12.)

2. Izbor in dodelava digitaliziranih besedil iz biblioteke dLib v formatu, ki omogoča iskanje; dodatno digitaliziranje relevantnih virov. (Meseci 6–12.)

3. Izdelava digitalnega korpusa literarnih, transliterarnih in teoretskih tekstov, povezanih s slovenskim študentskim gibanjem (literarni manifesti in programska besedila; literarna in transliterarna dela neoavantgardističnih skupin; modernistična literarna besedila, ki referirajo na domača in mednarodna študentska gibanja ali pa so natisnjena v publikacijah teh gibanj; teoretska besedila, ki reflektirajo transformacije literarnega in družbenega v sklopu študentskih gibanj); izdelava strukturirane baze podatkov na podlagi korpusa. (Meseci 6–18.)

4. Študij izbranih francoskih filozofsko-teoretskih, literarnih in programskih besedil, ki so povezana s študentskimi gibanji v obdobju 1968–75. (Meseci 1–18.)

5. Dodelava metodologij za interpretacijo reprezentativnih besedil in za digitalno-kvantifikacijske analize korpusa. (Meseci 1–12.)

6. Mednarodni kolokvij o modernizmu, transliteraturi in kritični teoriji ob 50. obletnici maja 68: štirje mednarodni udeleženci in štirje udeleženci iz Slovenije; spletna objava referatov. (Oktober 2018.)

7. Priprava izsledkov kolokvija iz oktobra 2018 za objavo v posebni številki mednarodne revije. (Meseci 6–12.)

8. Kvantitativne in kvalitativne analize korpusa; pisanje in objava vsaj treh znanstvenih člankov v mednarodnih indeksiranih in recenziranih revijah: a) o reprezentativnih slovenskih besedilih; b) o slovenski in francoski literarni in teoretski produkciji, vezani na maj 68; c) o izsledkih analiz korpusa. (Meseci 12–24.)

9. Priprava razstave literarnih in teoretskih del, ki izpričujejo socialne, ideološke, personalne, spominske in konceptualne vezi med prelomom leta 1989 in prelomom leta 1968. (Meseci 6–16.)

10. Mednarodna konferenca o dediščini maja 68 ob 30. obletnici dogodkov iz leta 1989: okoli dvajset mednarodnih in domačih udeležencev (literarnih in kulturnih zgodovinarjev, sociologov, umetnostnih teoretikov in filozofov). (November 2019.)

11. Odprtje razstave o avtoricah in avtorjih ter njihovih literarnih oziroma teoretskih delih, ki vzpostavljajo vezi med prelomom leta 1989 in prelomom leta 1968; medijsko podprta okrogla miza ob odprtju razstave. (November 2019.)

12. Priprava javno dostopne spletne strani projekta, ki bo vsebovala: a) digitalizirani korpus tekstov; b) strukturirano bazo podatkov; c) rezultate analize korpusa; č) predobjave in objave člankov programske skupine; d) bibliografijo; e) slikovno gradivo. (Meseci 24–36.)

13. Pisanje in objava vsaj treh znanstvenih člankov v mednarodnih indeksiranih in recenziranih revijah. (Meseci 24–36.)

14. Priprava znanstvene monografije na temo projekta. (Meseci 12–36.)

Glavni dosežki projekta bodo torej javno dostopni digitalni korpus, bibliografija relevantnih tekstov v letih 1968–72, znanstvena monografija, posebna številka mednarodne revije, razstava in niz posameznih raziskovalnih člankov. Pri tem izvedljivost projekta zagotavljajo individualne in institucionalne sposobnosti projektne skupine. Vodja projekta je priznan slovenist, komparativist in literarni teoretik, ki je objavil mednarodno uveljavljene monografije o literaturi in teoriji obravnavanega obdobja pa tudi številne recenzirane članke, ki uporabljajo in reflektirajo metode, predlagane v tem projektu – zlasti študije svetovne literature, analizo svetovnih sistemov in teorijo intertekstualnosti. Institucionalno podporo vodji projekta ponuja Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, katerega predstojnik je, Filozofska fakulteta v Ljubljani, kjer poučuje, ter mednarodno omrežje, v katerega je vpet kot član Academia Europaea, ESCL/SELC, ICLA/AILC in kot član uredništev revij arcadia, CLCWeb in Primerjalna književnost. To so le nekateri od individualnih in institucionalnih virov, ki jih lahko ostali člani in članica interdisciplinarne in interinstitucionalne projektne skupine dodatno obogatijo.

Literatura

Anderson, Perry. »Modernity and Revolution«. New Left Review I/144 (1984): 96–113.

Arrighi, Giovanni; Terence Hopkins; Immanuel Wallerstein. »1968: The Great Rehearsal«. Antisystemic Movements. London: Verso, 1989. 97–118.

———. »1989, the Continuation of 1968«. Review 15.2 (1992): 221–42.

Bahun, Sanja. »The Balkans Uncovered: Toward Histoire Croisée of Modernism«. The Oxford Handbook of Global Modernisms. Ur. Mark Wollaeger; Matt Eatough. Oxford: Oxford UP, 2012. 25–47.

Baškovič, Ciril; Pavle Gantar; Marjan Pungartnik; Pavle Zgaga. Študentsko gibanje 1968–72. Ljubljana: Republiška konferenca ZSMS, 1982.

Beecroft, Alexander. An Ecology of World Literature. London: Verso, 2015.

Beogradski univerzitet i 68. Zbornik dokumenata o studentskim demonstracijama. Beograd: CMU, 1989.

Berglieb, Klaus. 1968: Literatur in der antiautorären Bewegung. Frankfurt/M.: Suhrkamp, 1993.

Bourdieu, Pierre. Homo Academicus. Pariz: Minuit, 1992.

Brinton, Maurice. Paris: May 1968. London: Solidarity, 1969.

Casanova, Pascale. La République mondiale des Lettres. Pariz: Seuil, 1999.

Caute, David. The Year of the Barricades: A Journey Through 1968. New York: Harper & Row, 1988.

Čepič, Zdenko. »Burno leto 1968. Politična sprostitev. Zaton partijskega liberalizma.« Slovenska novejša zgodovina. 2. Ur. Jasna Fischer idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. 1054–66, 1069–75.

Combes, Patrick. Mai 68, les écrivains, la littérature. Pariz: L’Harmattan 2008.

Djurić, Dubravka; Miško Šuvaković, ur.Impossible Histories: Historical Avant-Gardes, Neo-Avant-Gardes, and Post-Avant-Gardes in Yugoslavia, 1918–1991. Cambridge (MA): MIT P, 2003.

Doyle, Laura; Laura Winkiel, ur. Geomodernisms: Race, Modernism, Modernity. Bloomington: Indiana UP, 2005.

Drake, David. Intellectuals and Politics in Post-War France. Houndmills: Palgrave Macmillan, 2002.

Dreyfus-Armand, Geneviève; idr. Les années 68. Bruselj: Complexe, 2000.

Dutschke, Rudi. Moj dugi marš. Govori, članci i dnevnici tokom dvadeset godina. Zagreb: Globus, 1983.

Elbaum, Max. Revolution in the Air: Sixties Radicals Turn to Lenin, Mao and Che. London: Verso, 2002.

Felsch, Philipp. Der lange Sommer der Theorie: Geschichte einer Revolte 1960-1990. München: C.H. Beck, 2015.

Ferry, Luc; Alain Renaut. French Philosophy of the Sixties. Amherst: U of Massachusetts P, 1990.

Fichter, Madigan. »Yugoslav Protest: Student Rebellion in Belgrade, Zagreb and Sarajevo 1968«. Slavic Review 75 (2016): 99–121.

Fink, Carole; Philipp Gassert; Detlef Junker, ur. 1968: The World Transformed. Cambridge: Cambridge UP, 1998.

Friedman, Susan Stanford. Planetary Modernisms. New York: Columbia UP, 2015.

Gabrič, Aleš. »Intelektualci kot opozicija. Približevanje kulturnih dobrin širšemu krogu ljudi. Obračun s kulturniško opozicijo. Sproščena šestdeseta leta v kulturi. Intelektualci v primežu ‘svinčenih let’. Med modernizmom in postmodernizmom. Popularna kultura.« Slovenska novejša zgodovina. 2. Ur. Jasna Fischer idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. 1024–35, 1056–69, 1125–27, 1139–43.

Habjan, Jernej. »From Cultural Third-Worldism to the Literary World-System.« CLCWeb 15.5 (2013). Splet.

Hoyles, Andre. »General Strike: France 1968.« Trade Union Register, 1969. Splet.

Jakovljević, Branislav. Alienation Effects: Performance and Self-Management in Yugoslavia, 1945–91. Ann Arbor: U of Michigan P, 2016.

Jameson, Fredric. A Singular Modernity. London: Verso, 2002.

Juvan, Marko. History and Poetics of Intertextuality. West Lafayette: Purdue UP, 2008.

———. Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Ljubljana: LUD Literatura, 2012.

———. »Worlding Literatures between Dialogue and Hegemony«. CLCWeb 15.5 (2013). Splet.

Kanzleiter, Boris. »1968 in Yugoslavia«. Between Prague Spring and French May. Ur. Martin Klimke; Jacco Pekelder; Joachim Scharloth. New York: Berghahn Books, 2011. 84–100.

———; Krunoslav Stojaković, ur. 1968 in Jugoslawien. Bonn: Dietz, 2008.

Katsiaficas, George N. The Imagination of the New Left: A Global Analysis of 1968. Cambridge (MA): South End P, 1987.

Klasić, Hrvoje. Jugoslavija in svet leta 1968. Prev. Višnja Fičor; Seta Knop. Ljubljana: Beletrina, 2015.

Koron, Alenka. »The Impact of European Structuralism on Slovenian Literary Criticism, 1960–2000«. Slovene studies 36.1 (2014): 3–17.

Kurlansky, Mark. 1968: The Year that Shook the World. New York: Random House, 1998.

Lesjak, Jure. »O transformaciji in radikalizaciji študentskih gibanj«. ČKZ 39.244 (2011): 121–27.

Mihevc, Bogomir. Ključ je v naših rokah! Študentska gibanja za univerzo in boljši študij. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2008.

Miller, Mark. »Yugoslavia’s 1968«. Promises of 1968. Ur. Vladimir Tismaneanu. Budapest: CEU P, 2011. 227–40.

Moretti, Franco. Distant Reading. London: Verso, 2013.

———. Signs Taken for Wonders: On the Sociology of Literary Forms. Second Edition. London: Verso, 2005.

Neubauer, John; Marcel Cornis-Pope. »1956/1968: Revolt, Suppression, and Liberalization in Post-Stalinist East-Central Europe«. History of the Literary Cultures of East-Central Europe. 1. Ur. Marcel Cornis-Pope; John Neubauer. Amsterdam; Philadelphia: John Benjamins, 2004. 82–105.

Poniž, Denis. »Šestdeseta leta. Poetika lingvizma in novega (jezikovnega) simbolizma. Sedemdeseta in osemdeseta leta. Oblika kot središčni pesniški problem. Pesniški let generacije, rojene v začetku šestdesetih let.« Jože Pogačnik idr., Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS, 2001. 103–13, 116–40.

Popov, Nebojša. Društveni sukobi izazov sociologiji. »Beogradski jun« 1968. Beograd: Glasnik, 2008.

Ramalho Santos, Irene; António Sousa Ribeiro, ur. Translocal Modernisms: International Perspectives. Bern: Peter Lang, 2008.

Ramšak, Jure. Oporečništvo v samoupravnem socializmu: vsebina in položaj družbene kritike v Sloveniji, 1972-1980 : doktorska disertacija. Koper : [J. Ramšak], 2013.

Ross, Kristin. May ’68 and Its Afterlives. Chicago; London: U of Chicago P, 2002.

Rubin, Jerry. Do It. Scenarios of the Revolution. New York: Simon and Schuster, 1970.

Sartre, Jean-Paul. Situations, VIII: Autour de 68. Pariz: Gallimard, 1972.

Starr, Peter. Logics of Failed Revolt: French Theory after May ’68. Stanford: Stanford UP, 1995.

Štrajn, Darko.»Kako razumeti študentska gibanja?« Zgodovina v šoli 17.3–4 (2008): 1–7.

Šuvaković, Miško. Anatomija angelov: razprave o umetnosti in teoriji v Sloveniji po letu 1960. Prev. Vlasta Vičič. Ljubljana: Sophia, 2001.

Troha, Gašper. Ujetniki svobode: slovenska dramatika in družba med letoma 1943–1990. Maribor: Aristej; Ljubljana: AGRFT, 2015.

Wallerstein, Immanuel. »1968, Revolution in the World-System«. Geopolitics  and  Geoculture: Essays on the Changing World-System. Cambridge: Cambridge UP, 1991. 65–83.

Wollaeger, Mark; Matt Eatough, ur. The Oxford Handbook of Global Modernisms. Oxford: Oxford UP, 2012.