50 let maja ’68, 75 let Jugoslavije

Mednarodni kolokvij

11.–12. oktober 2018, Prešernova dvorana SAZU (Novi trg 4, Ljubljana)

Organizatorja: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Slovensko društvo za primerjalno književnost

Študentski protest v Beogradu, 1968 (foto: Stevan Kragujević, vir: Wikipedia)

Uvod

50 let maja ’68 še zdaleč ni prvi letošnji simpozij s tem naslovom. Je pa bržkone edini simpozij, ki temu naslovu dodaja 75 let Jugoslavije. Toda zakaj bi v naslov simpozija tlačili ne le eno, pač pa kar dve obletnici? V primeru dogodka s teoretsko ambicijo je že ena preveč. Obletnica je vendar nenavadna in vsekakor predteoretska zmes dogodkovnega in konjunkturnega: dogodek v Braudelovem pomenu je, ki pa ga od nas oddaljuje braudelovska konjunktura. V tem smislu 50 let maja ’68 ni ne dogodek ne konjunktura, temveč dogodek, od katerega je minila že cela konjunktura. S 75 leti Jugoslavije pa seveda ni nič bolje.

A če 75 let Jugoslavije dodamo 50 letom maja ’68, vse skupaj ni nujno enkrat slabše. Če namreč na to, kar se je leta 1968 začelo v Parizu, pogledamo z gledišča tega, kar se je leta 1943 začelo v Jajcu, tj. z vidika ustanovitve socialistične Jugoslavije, se lahko vsaj osvobodimo tako dogodkovnega kakor konjunkturnega in se približamo strukturnemu, ki je dejanski cilj Fernanda Braudela.

In res že besedna zveza 50 let maja ’68, 75 let Jugoslavije postavlja vprašanja, ki so v zadnji instanci strukturna, kolikor navsezadnje zadevajo longue durée, dolgo trajanje, ki sega vse do zgodnjemodernih začetkov kapitalizma, ki se jim posveča Braudelova prva knjiga. Zunaj teorije jugoslovanski socialistični eksperiment in njegov zagovor med jugoslovanskim majem ’68 problematizirata razširjeno mnenje, da so se maja ’68 na Zahodu borili za socializem, na Vzhodu pa proti njemu. Znotraj teorije pa jugoslovanska neuvrščenost in samoupravljanje problematizirata razširjeno braudelovsko predstavo o letu 1968 kot uporu tako zoper ZDA kakor zoper SZ. Oba obča kraja o maju ’68 zaplete maj ’68 v Jugoslaviji, kjer je oblast doživela kritiko v imenu njenih lastnih idealov samoupravljanja in neuvrščenosti. Proti mnenjskim voditeljem je treba reči, da jugoslovanski protestniki niso protestirali proti socializmu kot takemu, čeprav so protestirali na t. i. Vzhodu; braudelovce pa je treba opozoriti, da so ti protestniki protestirali proti marsičemu, ne le proti izsiljeni izbiri med ZDA in SZ (kar so med drugim zmogli prav zato, ker niso protestirali proti socializmu).

V nasprotju s temi razširjenimi mnenji bo simpozij 50 let maja ’68, 75 let Jugoslavije analiziral naše predpostavke o maju ’68 onstran ločnic med Zahodom in preostalim svetom, politiko in kulturo, kulturo in kontrakulturo ter umetnostjo in kritiko. S tem bo lahko postavil ključna vprašanja, vključno z vprašanjem o tem, zakaj je bil maj ’68 sploh potreben v družbi, ki je vodila gibanje neuvrščenih in eksperimentirala s samoupravljanjem kot alternativo tako kapitalizmu kakor realsocializmu? S tako potujene perspektive utegne dejstvo, da se je maj ’68 zgodil tudi Jugoslaviji, celo vplivati na to, kaj si mislimo o maju ’68 drugod po svetu. V tem primeru se bo izkazalo, da se 50 let maja ’68 in 75 let Jugoslavije dejansko splača postaviti skupaj. (Jernej Habjan)

Program in povzetki: brošura

Suman GUPTA: The University as Contested Site and the Poverty of Student Life [Univerza kot prostor boja in beda študentskega življenja]

Vladimir GVOZDEN: Protests of 1968: The Politics of Memory or the Memory of Politics? [Protesti leta 1968: politika spomina ali spomin na politiko?]

Ivana PERICA: Aesthetic ‘Traditions and Perspectives’ and the Politics of Yugoslav 1968 [Estetske »tradicije in perspektive« ter politika jugoslovanskega leta 1968]

Rastko MOČNIK: Mao after 1968 [Mao po letu 1968]

Marko JUVAN: Co-presence or Interaction? Theory, Literature and Politics of the Long ’68 and the Issue of Centre/Periphery[Sobivanje ali interakcija? Teorija, literatura in politika »dolgega leta 68« ter problem centra in periferije]

Andraž JEŽ: Traces of Cold-War Propaganda in Recent Interpretations of 1968 [Sledovi hladnovojne propagande v današnjih interpretacijah leta 1968]

Rok BENČIN: Distant Immediacies: Badiou and Rancière on the Consequences of May ’68 [Odmaknjene neposrednosti: Badiou in Rancière o posledicah maja ’68]

Antonia BIRNBAUM: Decentring or Recentring Proletarian Politics? A Paradox of French Maoism [Razsrediščiti ali ponovno osrediščiti proletarsko politiko? Paradoks francoskega maoizma]

Fotografije s konference